Dejstvo je, da se brez močnih čebeljih družin ne moremo iti apiterapije. Za izvajanje apiterapije potrebujemo zdrave čebele in čebelje pridelke. Torej, če želimo zdraviti ljudi s čebeljimi pridelki in čebeljimi izdelki moramo najprej obvladati čebele.
V Sloveniji je za čebele zanimivih približno 250 vrst rastlin, na katerih lahko najdejo nektar in cvetni prah. Torej med vsemi temi rastlinami lahko vsak čebelar najde takšne, ki se podajo njegovemu okusu in ki bodo hkrati tudi koristne za čebele. Je pa resnica, da če želimo čebelam zares pomagati, pa moramo okrog čebelnjaka saditi takšne rastline, ki zacvetijo zelo zgodaj spomladi.
ZANIMIVOST ste vedeli da brez čebel ne bodo uspevale kumarice, da brez čmrljev ne bo obrodil paradižnik. Ko se zima prične prevešati proti pomladi nastopi obdobje začetka novega življenja v naravi. V čebeljih panjih se obdobje novega življenja prične že zelo zgodaj. Na našem obočju jugozahodnik že sredi januarja prinese nekaj toplih dni. Večinoma je to že dovolj, da izpod snega pokuka prvi teloh in da na prisojnih legah zacveti prva leska. V tem obdobju se čebelam že ponudi prva priložnost za iz letanje. Prve izlete iz panja čebele izkoristijo da se iztrebijo. Na telohu pa čebele naberejo prvi nektar, še bolj kot nektar pa čebele v tem času potrebujejo cvetni prah, ki ga lahko bolj obilno naberejo na leski. Prvi izletni dnevi so za čebele izjemno naporni. Čebele skozi zimski počitek precej oslabijo. Januarja in februarja izletavajo zimske čebele stare več mesec, v tem času je še tudi ozračje precej hladno za to se pogosto zgodi, da čebele, ki so v tem času izletele in če letijo predaleč, da med potjo omagajo in se žal ne vrnejo v panj. In tukaj se čebelarju ponudi že prva priložnost, da čebelam olajšamo delo. Priden in odgovoren čebelar bo v skrbi za čebele z zasaditvijo medonosnih rastlin v bližini panja prvo pašo čebelam precej olajšal. Ena izmed za čebele izjemno koristnih rastlin je vrba Iva ali po domače MAČICA.
To je za čebele izjemno koristno drevo, namreč zacveti že zelo zgodaj spomladi oziroma zelo pogosto že pozimi hkrati pa čebelam daje prepotrebno hrano v obliki nektarja in cvetnega prahu. In še iz enega razloga je Iva dobra za čebele, vsebuje namreč SALICIN ali SALICIJSKA KISLINA to je podobno snov, kot jo vsebuje aspirin. Salicinsko kislino so poznali in znali uporabljati že stari Egipčani.
ZANIMIVOST: da so salicinsko kislina uporabljali kot afrodiziak, krepčilo in poživilo, in da se še danes uporablja v kozmetiki. Za čebele je paša na IVI-mačici ob tem da se dodobra oskrbijo s cvetnim prahom, tudi že prva priložnost, da s naravnim antibiotikom poskrbijo za svoje zdravje. Prve pašne dni nektar za čebele nima velikega pomena, saj je v satju še dovolj medenih zalog. Vendarle pa svež nektar spodbudi čebele k večji nabiralni aktivnosti in kar je v tem času še bolj pomembno, povečani vzreji zalege. V tem času je pomembnejši cvetni prah, ki ga čebele nanosijo v očiščeno satje, kar je kasneje vir beljakovin v hrani ličink in mladih čebel. Brez cvetnega prahu ni pravega spomladanskega razvoja čebel. Ob vseh naslednjih lepih sončnih dnevih se dogajanja v čebelnjaku ponavljajo. Med tem so se rodile že tudi prve mlade čebele, kot rečeno s tem se povečujejo potreba v panju po beljakovinah oziroma po cvetnem prahu. Dober in odgovoren čebelar je o tem razmišljal že leto pred tem, ter je v bližnji okolici čebelnjaka poskrbel za to, da čebelam ni potrebno po hrano leteti predaleč. Spomladanski razvoj čebelje družine ni edini razlog, zakaj mora čebelar poskrbeti za dobro čebeljo pašo v bližini čebelnjaka. Dejstvo je, da zaradi hiper produkcije govedoreje, kmetje na travnikih več ne pustijo, da travniške cvetlice zacvetijo v polni razsežnosti, kot je to bilo nekoč. Temveč zaradi velike potrebe po krmi za živino, kosijo svoje travnike vsaj trikrat na leto. To pa pomeni, da večina rastlin, ki so včasih zacvetela na naših travnikih in so bila odlična naravna paša za čebele, da teh rastlin ni več, ker enostavno nimajo več časa zacveteti. Iz navedenega razloga in preobilnega dušičnega gnojenja so iz naših travnikov praktično izginile : spominčica, travniška kadulja, nokota, različne vrste grabljišč in glavinci.
Vse te rastline so bile tudi izdaten vir hrane tudi drugim opraševalcem. Poleg tega bi morali paziti na čas košnje. Za čebele bi bilo najbolje, da bi medeča rastlina bila pokošena šele po cvetenju.
